Organska gnojila

Kakovostna prst je najosnovnejše ‘orodje’ na vrtu, a zgodi se, da se iztroši in ne vsebuje več tistih hranil, ki jih rastline potrebujejo za optimalen razvoj. Osnovna pomoč pri izboljšavi prsti, njene strukture in same rodnosti pa so organska gnojila. Preprosto povedano so to gnojila rastlinskega ali/in živalskega izvora. Mednje najpogosteje prištevamo hlevski gnoj in kompost, seveda še kaj tretjega, če tega doma nimamo, pa si lahko kakovostna organska gnojila priskrbite tudi v naši spletni trgovini. Lahko jih uporabljate tudi kot dodatek domačim vrstam gnojil, zato ste dobrodošli, da pobrskate med izdelki in si izberete tistega, ki bo najbolje odgovarjal vašim potrebam. Ko boste imeli gnojilo doma, pa morate seveda poznati še nekaj načel gnojenja z organskimi gnojili. Zato vas vabimo, da si spodaj preberete še nekaj koristnih nasvetov o gnojenju.

Prikaz vseh 3 rezultatov

Pogosto se tudi v slovenskih vrtovih zgodi, da so tla preprosto preveč gnojena, kar na rast rastlin in sam pridelek vpliva prej slabo kot dobro. Seveda so ravno organska gnojila tista, ki jih prst potrebuje, da se oskrbi z vsemi potrebnimi hranili, da ostane zračna in da v njej potekajo številni biološki procesi, ki so potrebni za kar najboljši rezultat. Gnojenje z organskimi gnojili je osnovno in tudi edino gnojenje pri ekološki pridelavi, pri čemer se je treba držati pravila, da gnojimo tla in ne rastlin. S primernim gnojenjem poskrbimo za zdravo, humozno prst, ta pa potem celotno sezono ali še dlje skrbi za rastline.

Najpogosteje se organska gnojila uporabljajo jeseni, sploh, kadar govorimo o nepredelanem hlevskem gnoju, seveda pa lahko gnojimo tudi še spomladi. V tem primeru uporabljamo predelano gnojilo ali pa kupljene pripravke v obliki pletov. Pri gnojenju z njimi je treba striktno upoštevati navodila proizvajalca, poleg tega so zelo preprosta za uporabo in ne vsebujejo semen različnega plevela, kar je zelo dobrodošlo. Je pa treba z njimi gnojiti oziroma dognojevati vsako pomlad, saj količina hranil, ki jo vsebujejo, zadošča nekje za eno leto. Najboljše je, da kupljena organska gnojila, ki jih imate na voljo v naši trgovini, kombinirate s kakovostnim domačim kompostom, ki ga sploh ni težko predelati.

Katere prednosti imajo kupljena organska gnojila?

Gnojila v obliki peletov ali granul so izredno praktična in preprosta za uporabo. Patogenih organizmov in raznih pleveli ne vsebujejo, imajo pa številne koristne organizme, ki tla obogatijo. Ker imajo res veliko organskih snovi, pomagajo pri tvorbi humusa v tleh, ki je nujno potreben za optimalno rast rastlin in dober pridelek. Poleg tega organska gnojila tudi izboljšujejo strukturo tal ter preprečujejo, da bi bila zbita. Tla lahko na ta način zadržujejo več vode, kar se dobro obnese zlasti v primerih suše. Tovrstna gnojila so odlična za boljšo kakovost in tudi večjo količino pridelka, plodovi so čvrsti, sočni in zdravi, hitreje so zreli, rastline pa postanejo odpornejše na bolezni in škodljivce.

Kako se uporabljajo kupljena organska gnojila?

Takšna gnojila uporabljamo v kombinaciji s kompostom, rastlinami za zeleno gnojenje in kvalitetno organsko zastirko. Kupljeno gnojilo namreč ne vsebuje toliko trajnega humusa, ki je potreben za rodovitno prst, zato ga morate ustvariti na drugačen način. Gnojila vsebujejo navodila za uporabo, ki jih je treba upoštevati, nikoli pa ne smete prekoračiti priporočenih vrednosti. Raje uporabite manj gnojila, saj se tudi v Sloveniji dogaja, da so tla v splošnem preveč gnojena. Največ gnojila sicer namenimo rastlinam, kot so paradižnik, bučke in kapusnice, čebuli nekoliko manj, najmanj pa stročnicam, ki gnoja v bistvu niti ne marajo. Kupljena organska gnojila uporabljamo jeseni ali spomladi – tako, da jih kakšen teden pred sejanjem ali sajenjem zagrebemo v prst.

Ali je treba poleg organskih uporabljati tudi mineralna oziroma umetna gnojila?

Načeloma oziroma v večini primerov ne, saj so organska gnojila ob pravilni uporabi povsem zadostna za kar najboljšo rast rastlin in pridelek, s katerim bomo res zadovoljni. Mineralna oziroma umetna gnojila se priporočajo zlasti tam, kjer drugače res ne gre oziroma v tleh res konkretno primanjkuje katerega od pomembnih hranil. Da bi izvedeli, ali je naša prst dobre kvalitete in vsebuje vse potrebno za rast ter razvoj rastlin in zdravih plodov, je dobro opraviti analizo tal, s pomočjo katere se potem lahko odločimo še za dodatek v obliki določenega mineralnega gnojila. Z njim seveda ne smemo pretiravati.

Ali gnojenje s hlevskim gnojem zadošča?

Hlevski gnoj spada med osnovna in najpogostejša organska gnojila, jeseni uporabljamo odležanega in ga zgolj pokrijemo s tanko plastjo prsti. Gnojenje s hlevskim gnojem rastlinam daje dovolj hranil za kar tri leta! Zato pri gnojenju nikakor ne smemo pretiravati in pri tem tudi ne pognojimo celotnega vrta, temveč zgolj tretjino – tisto, kamor bomo sadili rastline, ki imajo hlevski gnoj najraje, na primer kapusnice, paradižnik in buče. Naslednje leto pognojimo drugo tretjino in tako naredimo kolobar. Najboljše organsko gnojilo za vrt je zagotovo kompost, ki so ga mikroorganizmi že predelali do te mere, da imajo rastline na voljo vsa potrebna hranila. Pozor, kompost mora v procesu razkrajanja razpadati in ne gniti.

 

x
X