Gnojila

Za izboljšanje rasti rastlin in boljši pridelek po vrtovih, poljih, sadovnjakih in vinogradih uporabljamo gnojila. To so vse snovi in spojine, ki jih torej dodajamo rastlinam ali tlom z namenom, da bi izboljšali rodovitnost tal, pospešili rast rastlin, omogočili kvalitetnejši pridelek in ga povečali. S postopkom gnojenja rastlinam zagotovimo potrebna hranila za najoptimalnejši razvoj, pri čemer si lahko pomagamo z različnimi vrstami gnojil. Pri nas boste našli najrazličnejša kvalitetna gnojila za različne potrebe – na voljo so vam tako organska, naravna kot mineralna, dobite pa tudi prav posebni gnojili za travo in jagode. Izbira pravih gnojil za vaše rastline pogosto ni najpreprostejša, zato je dobro poznati nekaj pravil o tem, kakšno gnojilo je primerno za določene razmere. Oglejte si našo ponudbo in si spodaj preberite, kako izbrati najprimernejši izdelek.

Prikazovanje 1–10 od 24 rezultatov

Marsikdo, ki obdeluje kos zemlje, se niti ne zaveda, kako pomembna so točno določena hranila v prsti, ki jih rastline črpajo za kar najboljšo rast in dober pridelek. Slednje je seveda želja vsakogar, a pogosto niti ne znamo izkoristiti vsega, kar nam zemlja lahko da. Gnojila so ustvarjena za to, da zemlji vrnemo hranila, ki so jih rastline doslej že izčrpale, s tem pa poskrbimo, da so jim spet na voljo v zadostnih količinah. Kako pa sploh vemo, katero gnojilo bi bilo najprimernejše za pogoje, ki jih imamo?

Da bi znali kar najbolje izkoristiti uporabo določenega gnojila, moramo poznati razmere v tleh, kjer si obetamo pridelek, in potrebo posameznih rastlin po določenih hranilih. To pomeni, da je že pred sezono dobro narediti analizo tal, ki nam bo pojasnila, ali katerega hranila v tleh konkretno primanjkuje, saj je prav to lahko razlog, da rastline ne rastejo optimalno, pridelka pa tudi ni tolikšnega, kot bi si želeli. Kakovostna analiza tal je kot nekakšen kompas za izbiro gnojila, pokaže pa nam tudi pomemben podatek o kislosti tal. Večini vrtnin ustreza zmerno kisla zemlja, ki omogoča kar najboljšo dostopnost hranil – če je prst preveč ali premalo kisla, se lahko zgodi, da rastline hranil, tudi če jih je na voljo dovolj, ne morejo črpati.

Poleg analize tal pa je dobro poznati tudi potrebe posameznih rastlin po gnojilih oziroma določenih hranilih. Na primer: plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec), krompir in kapusnice (cvetača, zelje), so veliki porabniki kalija, medtem ko plodovke potrebujejo tudi veliko kalcija. Dušik je pomemben na samem začetku rasti, fosfor pa pomaga pri razvoju cvetov in plodov. Seveda pa imate na voljo tudi gnojila, ki vsebujejo pripravljeno mešanico vseh potrebnih hranil v točno določenih deležih oziroma količinah. Takšni izdelki rastlinam zagotovijo vse, kar potrebujejo za svoj razvoj.

So naša gnojila primerna za povsem naravno pridelavo?

Seveda! Pri nas dobite tudi različne vrste naravnih in organskih gnojil, ki imajo številne prednosti pred mineralnimi. Vsebujejo naravne sestavine, ki izboljšajo strukturo prsti, hkrati pa poskrbijo za zadostno rast rastlin ter obilen in kvaliteten pridelek. Ker sta naravni gnojili, kot sta hlevski gnoj in kompost, pogosto težko dostopni, so vam v ta namen na voljo gnojila, ki vašim rastlinam nudijo vsa potrebna hranila, hkrati pa ne vsebujejo semen plevelov ter različnih patogenih organizmov. Preprosta so za uporabo, z njimi tla primerno zrahljate in izboljšate njihovo strukturo, pospešite tvorbo humusa v njih, jih oskrbite z zrakom ter poskrbite za zdrave in odporne rastline, čvrste in sočne plodove.

Kje lahko opravim analizo tal in koliko stane?

Za izbiro najprimernejšega gnojila je najbolje, da opravite analizo tal. Ta je potrebna vsakih pet let in vam pove, s katerimi hranili bi morali prst obogatiti. Vzorce vzemite po vsem vrtu, prsti naj bo skupno za en kilogram. Shranite jo v vrečko s podatki. Vzorce odnesite v pristojni laboratorij – v Ljubljani je za to na voljo kmetijski inštitut, v drugih mestih pa kmetijsko-gozdarski zavodi oziroma svetovalne službe, ki so pristojne za kmetijsko dejavnost. Analiza tal za klasične vrtičkarje ne bo obsežna, saj vam bodo analizirali le tisto, kar je smiselno. Za to boste odšteli nekje do 30 evrov, seveda pa lahko tudi več, odvisno od vaših zahtev.

Kako vem, da rastlina potrebuje gnojenje?

Da določena rastlina potrebuje nekaj gnojila, boste lahko kaj hitro opazili. Pomanjkanje dušika se kaže v drobnih plodovih, majhnih in svetlo zelenih listih ter kratkih poganjkih, preveč dušika pa v prebujni rasti, slabi kakovosti plodov in občutljivosti na škodljivce. Če v tleh ni dovolj fosforja, je listov malo in so majhni, včasih celo vijolični, zgodaj začnejo odpadati, kadar primanjkuje kalija, pa se pojavita bledica in odmrtje delov rastlin, rastline so bolj občutljive in majhne rasti. Če ni dovolj magnezija, so tkiva razbarvana in rada propadejo, poganjki pa postanejo goli, medtem ko se pomanjkanje kalcija kaže zlasti na plodovih, ki so črni oziroma spremenjene barve in oblike, rjavijo pa tudi robovi listov.

Kdaj lahko mladim rastlinam začnem dodajati gnojila?

Mlade rastline so zelo občutljive, zato po sajenju počakamo nekaj tednov, celo tja do deset, da iz namenskega substrata izčrpajo potrebne hranilne snovi. Potem lahko začnemo dodajati bodisi tekoča gnojila bodisi granule, pri čemer je dobro vedeti, da granule hranila oddajajo počasi, več tednov, zato jih kasneje dodajamo le na vsakih šest ali osem tednov, medtem ko tekoče gnojilo dodajamo nekoliko pogosteje. Pri tem pa skrbno upoštevajte navodila proizvajalca, da priporočenih koncentracij slučajno ne bi prekoračili, saj bi s tem naredili več škode kot koristi. Potrebe po hranili so spomladi, ko se začne intenzivna rast, torej precejšnje, je pa to odvisno tudi od temperature okolja, preskrbe z vodo …

x
X