Več

Več

Več

Dobro je vedeti – za začetnika in naprednega vrtnarja

Čeprav se morda na prvi pogled, ravno zaradi priljubljenosti te zelenjave, zdi sajenje paprike nekaj enostavnega, temu vendarle ni tako in je dobro poznati kakšen vrtnarski trik, ki ga z nami delijo strokovnjaki. Začetniki boste sprva morali osvojiti nekaj ročnih spretnosti vrtnarjenja, napredni vrtnarji pa se seveda ne boste branili kakšnega dodatnega nasveta.

Potek presajanja paprike

• V grobem lahko sajenje paprike razdelimo na točke: vzklitje rastline, presaditev v samostojni lonček in presaditev v rastlinjak ali na prosto.
• Pomembno je vedeti, da se sadiko paprike presadi šele takrat, ko ima poleg kličnih listov tudi tri pare pravih listov. Takrat je namreč dovolj velika in okrepljena – rastlino presadimo v samostojni lonček ter ji tako zagotovimo dovolj prostora, vode in hranil za rast. Prestavimo jo lahko na domači balkon ali vrt ter jo pri tem postopoma navajamo na nove pogoje (zaščita pred soncem, vetrom in temperaturnimi spremembami). Nazadnje jo presadimo v rastlinjak ali na prosto.

Kdaj sejati semena paprike

• Čas setve je odvisen od tega, ali bomo papriko gojili na prostem ali v rastlinjaku.
• Če uporabljamo rastlinjak, lahko sejemo že v januarju.
• Če sajenje paprike poteka na prostem, potem s sajenjem začnemo v drugi polovici februarja.

Kdaj presajamo sadike paprike

• Rastlinico presadimo, ko ima poleg kličnih listov tudi že 3 pare pravih listov
• Pred presajanjem sadik na prosto ali v rastlinjak jih nekaj dni utrjujemo v podobnih razmerah, kot jih čakajo po presajanju.
• Sadike v rastlinjak presajamo nekje v drugi polovici aprila.
• Na prosto presajamo od sredine maja in do konca junija.

Česar ne ve vsak

Glede postopkov sajenja vam bo seveda vse prijazno razložil tudi ponudnik, pri katerem se boste odločili za nakup semen za sajenje paprike. Seveda je pomembno, da izberete takega, katerega vodilo je kakovostna in ekološka pridelava rastlin, saj bodo le semena takega proizvajalca na vašem vrtu vodila do uspešne vzgoje zdrave rastline.

Naj pa vam razkrijemo nekaj vrtnarskih skrivnosti, ki bodo pripomogle k izstopanju vaših paprik

• Seme paprike za vzklitje potrebuje veliko časa (1 mesec), najhitreje pa poteka pri temperaturi od 25 do 30 °C. Zemlja, kjer raste seme, naj bo rahla, pred setvijo pa jo zalijte.
• Posodica za sajenje paprike naj ima na dnu luknjice, da lahko odvečna voda odteka.
• Optimalni pogoji za vzklitje rastlinice so primerna dostopnost zraka, toplota in svetloba.
• Papriko sejte na gosto – med sadikami naj bo od 25 do 40 cm razdalje.
• Paprike ne zalivajte prepogosto, saj zelo vlažni pogoji omogočajo razrast glive, ki povzroča bolezen padavico in uniči rastlino.
• Ob presajanju izberite le najmočnejše in najrazvitejše rastline. Tako naredite naravno selekcijo, ki pa je osnova za boljši pridelek.
• Za razvoj kakovostnih in močnih paprik je potrebna zemlja, bogata s hranili, ki jih sadike potrebujejo.

Naj bo vaše vodilo pri vzgoji domače paprike zdravje in poln okus. Pri tem se morate v prvi vrsti zavedati, da je kvaliteta semena osnova za zdravo in močno rastlino. Takšno seme pa lahko dobite le pri proizvajalcu, ki je svojemu delu celostno predan s srcem in ljubeznijo do narave. Pravilna izbira proizvajalca in posledično semena pa bo na vašem vrtu in kasneje krožniku prebudila pisano harmonijo vonja in okusa paprike – rdeče, rumene, zelene, pekoče ali blage – odvisno od vaših kulinaričnih zahtev.

Za konec naj še poudarimo, da vrtnarstvo ni tek na kratke proge, rastlina namreč za svojo uspešno rast potrebuje določen čas. Vzemite si ga tudi vi in presenečeni boste nad rezultatom.

The post Sajenje paprike – vse, kar morate vedeti appeared first on Bioplant.si.

Več

Več

Več

Zakaj se odločiti za kitajsko zelje?

Kitajsko zelje je znano po svojih številnih koristnih vplivih na zdravje. Poleg tega je velika tudi sama uporabna vrednost te zelenjave. Zaužijete ga lahko surovega, kot dodatek h solatam in drugim jedem, na primer takosom in sendvičem, lahko pa ga vključite tudi v samostojne jedi, ki bodo prepričale tudi najbolj zahtevne gurmane.

Kitajsko zelje je odličen vir hranilnih snovi za naše telo, poleg tega izboljša našo prebavo, ohranja zdravje srčno-žilnega sistema, znižuje krvni tlak ter nivo holesterola, hkrati pa predstavlja ugodno rešitev tudi pri različnih vnetnih procesih v našem telesu.

Ker vključuje velike količine vitamina K in kalcija, je zelje pomembno pri ohranjanju zdravja kosti in zob. Kalcij spodbuja delovanje živčnega sistema, vitamin K pa spodbuja razpad maščob, ugodno pa naj bi vplival celo na razpad krvnih strdkov. V kitajskem zelju najdemo visoke koncentracije železa, ki so ključne pri nastajanju hemoglobina v krvi. Slednji je vključen v prenos dihalnih plinov po našem telesu. Bogat vir kalija ugodno vpliva na zmanjšanje učinkov hipertenzije. Na ta način kitajsko zelje pomembno prispeva k srčno-žilnemu zdravju našega telesa. Vitamini, ki jih najdemo v kitajskem zelju, spodbujajo zdravje las ter preprečujejo njihovo izpadanje.

Hkrati je zelje bogat vir vlaknin, ki ga lahko v telo vnašamo v praktično neomejenih količinah, saj skoraj ne vpliva na kalorično vrednost obroka. Zadosten vir vlaknin spodbuja zdravo prebavo. Z zadostnim vnosom le-teh poskrbimo za odstranjevanje morebitnih odpadnih snovi v našem prebavnem traktu. Prav zato ga številni prehranski svetovalci uvrščajo na sam vrh živil, ki morajo postati del naše zdrave, raznolike prehrane vsak dan.

Kako do kitajskega zelja?

Zaradi vse večje prepoznave pomena kitajskega zelja, se je v zadnjih letih začela povečevati tudi njegova priljubljenost – na priljubljenost so seveda vplivali tudi koristni učinki te zelenjave na zdravje. Do kitajskega zelja boste lahko enostavno dostopali v vseh bolje založenih trgovinskih obratih, v azijskih trgovinah, enostavno pa si kitajsko zelje lahko vzgojite tudi doma. Pri nakupu bodite pozorni na trdoto zelenih listov, ki ne smejo izgledati kot uveli ali pa napadeni s strani škodljivcev. Izbrana velikost kitajskega zelja naj ne bo prevelika iz ene srednje velike glave namreč pridobite količino kitajskega zelja, ki zadošča za obrok cele družine. Po nakupu kitajsko zelje enostavno shranite na hladnem (najbolje v hladilniku) v plastični vrečki. Najbolj je zelje porabiti v nekaj dneh, saj s tem pridobite največje možne količine koristnih spojin. Če na zelju po več dneh skladiščenja opazite nenavadne madeže (običajno črne barve) zelje zavrzite, saj takrat postane bolj grenko in ni primerno za zaužitje.

Ali lahko sam poskrbim za vzgojo kitajskega zelja?

Za vse navdušence vrtov priporočamo lastno vzgojo kitajskega zelja iz semen. Gre za sila nezahtevno rastlinsko vrsto, ki od setve do pobiranja potrebuje samo 2 meseca. Običajno setev poteka tik pred nastopom pomladi, za hitro rast in razvoj semen pa potrebujejo zadostne količine vode. Slednje lahko zagotovite z vsakodnevnim zalivanje, še bolje pa je, če v svojem vrtu poskrbite za mini namakalni sistem. Ta deluje na principu kapljičnega dovajanja vode, zaradi česar predstavlja varčen in učinkovit način namakanja. Sodoben trg ponuja raznolik nabor možnosti (namakalni sistemi so na voljo v različnih dimenzijah), pri tem se v celoti prilagaja vašim potrebam. Za hitrejšo rast in razvoj poskrbijo tudi ustrezno izbrana organska gnojila, ki bodo zagotovila optimalno količino hranilnih snovi, ki jih vaše kitajsko zelje potrebuje.

Enostavni recepti za začetnike

Med najbolj enostavne, a hkrati najbolj priljubljene recepte azijske kuhinje sodi priprava tako imenovane bok choy piščančje juhe. Za pripravo boste potrebovali 5 minut, za kuhanje 10 minut, skupaj torej le 15 minut.

Za pripravo boste potrebovali:

–          3 skodelice osnove za piščančjo juho,

–          1 čajno žličko rdeče paprike v prahu,

–          2 čajni žlički sojine omake,

–          1 strok sesekljanega česna,

–          ter 10 tanko narezanih listov kitajskega zelja.

Priprava poteka tako, da skodelice osnove za piščančjo juho zlijete v lonec, v katerem boste juho pripravljali. Dodajte rdečo papriko v prahu, sojino omako, sesekljan česen, po želji pa lahko tudi kanček sezamovega olja. Na koncu dodajte narezane liste kitajskega zelja. Nato vse skupaj dušite 10 minut, da postanejo listi kitajskega zelja temno zeleni in mehki. Še toplo ponudite svojim najdražjim – pa dober tek!

The post Kitajsko zelje – zdravju koristna in uporabna zelenjava appeared first on Bioplant.si.

Več

Več

Več

Kako je mogoče rastlinjak pripraviti doma, v kombinaciji z visoko gredo?

Vrtnarjenje v rastlinjaku je odlična priložnost, da sestavite visoke grede in si olajšate svoje delo. Za sestavo visoke grede, ki vam bo držala 5 do 6 let, v velikosti za eno družino, potrebujete:

• velikost grede: 230 x 130 cm, višine nekje 60 cm;
• kar pomeni okrog 8 kratkih visokih desk, 8 dolgih visokih desk ter 6 malih ozkih desk za fiksiranje;
• 4 aluminijasta stranska držala ter srednje debelo žico, ki jo boste pripeli na sredi grede za fiksacijo. Žica je potrebna zato, ker ko boste gredo napolnili, se bodo stranice nekoliko odmaknile. Z žico pa bo greda ostala v istem stanju.

Ko imamo gredo sestavljeno, vanjo nato damo:

• zaščitno mrežo proti voluharjem,
• plast drobnih vejic in nato plast večjih vej,
• prekrijemo z zeleno podlago, ki zadržuje vlago ter preprečuje, da bi se zemlja spirala v spodnje plasti visoke grede;
• gor razgrnemo v debeli plasti pokošeno travo/ seno;
• na to damo plast zemlje za visoke grede;
• potrosimo kocke za skladiščenje vode;
• bio konjski gnoj v peletih ter vse skupaj spet prekrijemo s plastjo zemlje za visoke grede.

Lahko pa tudi visoko gredo kupimo in jo nato sami napolnimo. Pomen visoke grede je, da imate lažji dostop do urejanja ter negovanja posajenih rastlin ter da vam ni treba klečati, vendar lahko zraven sproščeno stojite.

Na kakšno mesto postaviti rastlinjak?

Če se dotaknemo še malo mesta, primernega za rastlinjak, bi rekli, da je najbolj ugodno postaviti rastlinjak na delno senčno lego, da ne bo v vročih poletnih dneh preveč izpostavljen soncu in se bo izredno ogrel. Gledati morate tudi tako, da ne bi bil v senci več ur, saj rastline potrebujejo svetlobo in toploto.

Smer, na katero gleda daljša stranica, naj bo v poletnih mesecih sever-jug, za ugodno pridelovanje rastlin pozimi in spomladi pa je ugodna smer vzhod-zahod.

Vrtnarjenje v rastlinjaku – prednosti

Če imate na svojem vrtu prostor za postavitev rastlinjaka, je le to več kot dobrodošlo, saj boste z njim veliko lažje gojili svoje rastline in imeli boste večji nadzor nad rastjo ter zorenjem. Prednosti za vrtnarjenje v rastlinjaku in gojenja rastlin so:

1. Nadzor nad kakovostjo in vrsto živil,
2. Nižja cena, glede na dostopnost zelenjave in sadja v trgovinah,
3. Prost dostop do hrane kadarkoli,
4. Rastline v rastlinjaku dobijo potrebno toploto vlago ter tudi sončne žarke,
5. Brez nepotrebnih živali, ki vam bi uničile ali pojedle pridelek,
6. Določena hranila, ki jih rastlina v navadni zemlji ne dobi,
7. Zavetrje pred vremenskimi vplivi, sploh pozimi,
8. In pa sveža zelenjava takrat, ko na prostem ne more rasti.

Katere rastline se lahko sejejo ali presadijo v rastlinjak?

Ker bodo v rastlinjaku rastle rastline tudi takrat, ko bo zunaj hladno in ne bo mogoče uporabiti vrta, to ne morejo biti kar vse rastline. Pozimi je treba izbrati tiste, ki uspevajo v krajših in hladnejših dneh.
Pa si poglejmo seznam primernih rastlin za saditev v rastlinjak:

• brokoli;
• zelje;
• cvetača, predvsem vrsta romanesco;
• kitajsko zelje;
• ohrovt: glavnati, listnati, brstični;
• peteršilj;
• por;
• blitva;
• solate, kot sta radič in endivija;
• gomoljnata zelenjava: korenje, redkev, čebula;
• koromač;
• špinača in motovilec.

Namakalni sistem v rastlinjaku

Zaradi tega, ker so rastline v rastlinjaku zaprte in do njih ne pride deževnica, jih je treba zalivati samostojno, kar pomeni, da lahko majhne rastlinjake zalijemo ročno, za večje pa je že priporočljiv namakalni sistem, kar pride zelo prav tudi ob vaši odsotnosti. Ta sistem kapljičnega namakanja je najbolj razširjen ter odličen način, da oskrbite rastline z vodo.

Ta način prihrani tudi do 80 % več vode kot običajno zalivanje.

Namakalni sistem za vrtnarjenje v rastlinjaku sestavljajo različne cevi s šobami, ki jih poljubno napeljete okrog rastlin ali pod zemljo, kjer je namakanje še toliko boljše, saj voda pronica na korenine. Po želji lahko skozi cevi tudi spustite naravno tekoče gnojilo, ki bo rastline nahranilo in jim dalo potrebna hranila za zdravo in bujno rast.

Kadar uporabljate gnojila, vam svetujemo uporabo naravnih gnojil, saj poskrbijo za boljšo rodovitnost tal, zemljo rahljajo, tvorijo humus ter zadržujejo primerno količino vode v tleh.

Vrtnarjenje v rastlinjaku je torej zelo priročno in priporočljivo za vse tiste, ki si želite svežega pridelka, tako v letnem kot zimskem času. Prihranite denar z nakupom pridelanih tujih živil ter si ustvarite gredice zadovoljstva. Ponosni boste nanje!

The post Vrtnarjenje v rastlinjaku je čisti užitek appeared first on Bioplant.si.

Pri podjetju Bioplant d.o.o. se nevarnim in umetnim načinom, ki povzročajo več škode kot koristi, izogibamo. Za gojenje sadja in zelenjave, ki jih vzgajamo, uporabljamo le naravi prijazne načine, ki rastlin ne poškodujejo. Naravno vzgajanje rastlin pomeni, da ne uporabljamo nevarnih pesticidov in ostalih preparatov, ki pridelkom uničijo naravne zdravilne in koristne lastnosti. Za gojenje uporabljamo le naravno izdelana sredstva za zatiranje škodljivcev in gnojila. Zaradi takega načina gojenja ni bojazni, da bi z uživanjem naših izdelkov kakor koli zgrešili. Sadje in zelenjava, pridelana pri nas, je naravna in zdrava, človeškemu telesu ne škoduje, primerna je tako za odrasle kot otroke, ki za svojo rast in razvoj potrebujejo veliko vitaminov in mineralov.

Borovnice

Borovnice so vrsta sadja, ki imajo prijeten in osvežujoč okus v poletnih dnevih. Lahko jih jemo same, lahko pa jih dodamo v pecivo, kot so na primer mafini z borovnicami. Tako kot ostalo sadje imajo poleg dobrega okusa tudi ogromno dobrih lastnosti, ki pozitivno delujejo na naše zdravje. Borovnice so hrana, ki vsebujejo ogromno hranilnih snovi, med drugim tudi tako imenovane antioksidante, ki so za zdravje izjemno pomembni.

Borovnicam pripisujejo ogromno zdravilnih učinkov. Pomagale naj bi pred predčasnim staranjem, ohranjajo zdravo kožo, zmanjšujejo razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni, zmanjšujejo tveganje za nastanke bolezni srca in ožilja in raka. Prav tako naj bi uživanje borovnic blažilo vnetja in izboljšale naj bi koordinacijo in ravnotežje, prav tako pa naj bi bile koristne v boju z multiplo sklerozo. Borovničev sok dobro razkuži usta in grlo, obenem pa uživanje borovnic pomaga pri prebavi.

Borovnice so tudi nepogrešljiv dodatek pri kuhi in peki. Predvsem pri peki obstaja sto in en način, kjer lahko borovnice kot bolj zdrav način vpeljemo v jedilnik. Z borovnicami lahko ustvarimo borovničevo torto, pecivo z borovnicami, sadno kupo, seveda pa so tu tudi mafini z borovnicami.

Mafini z borovnicami so idealen poletni prigrizek ali pa malica tako za odrasle kot otroke. Primeren prigrizek so tudi na raznih piknikih ali pa izletih. Mafini z borovnicami, ki so gojene pri Bioplantu, so zaradi naravnega načina še bolj zdrave in tako več kot primerne za različne sladice.

Priprava – mafini z borovnicami

Sestavine za 12 mafinov z borovnicami (priprava 10 min, peka 20 min, skupaj 30 min):

– 200 g moke

– 150 g sladkorja

– ščepec soli

– 2 čajni žlički pecilnega praška

– 80 g rastlinskega olja

– 1 veliko jajce

– 100 ml mleka

– 1,5 čajni žlički vaniljevega ekstrakta

– 200 g svežih borovnic

1. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija in pekač za mafine namastimo z maslom ali pa v vdolbince namestimo papir za mafine.
2. Najprej v veliki posodi skupaj zmešamo moko, sladkor, pecilni prašek in sol.
3. V manjši posodi najprej z metlico umešajte jajce in dodajte mleko, olje in vaniljev ekstrakt. Vse skupaj zmešajte, da nastane homogena mešanica.
4. Mešanico z mlekom počasi dodajte v posodo z mešanico suhih sestavin. Ne mešajte preveč, ker bo mešanica za mafine dokaj gosta. Na koncu dodajte še borovnice.
5. Mešanico za mafine enakomerno razdelite v pekaču, ki je namenjen mafinom.
6. Mafine pecite 15 do 20 minut. Da so mafini z borovnicami pečeni, preverite tako, da zobotrebec zapičite v mafin. Če zobotrebec pride ven suh in ni umazan od mešanice, pomeni, da so mafini z borovnicami pečeni. Če bodo mafini manjši, se bodo pekli manj časa kot večji.
7. Mafini z borovnicami so pripravljeni na postrežbo, ko se ohladijo. Pred postrežbo jih lahko posujete s sladkorjem v prahu.

Tako, odličen posladek, ki prija tako sredi poletja kot v hladnejših dneh, je pripravljen! Mafine lahko jeste še tople, seveda pa so tudi ohlajeni še kar nekaj časa odlični. Shranjujte jih zaprte v suhem prostoru, da se na zraku ne bodo posušili, sicer pa smo prepričani, da jih bo že prvi dan po pripravi zmanjkalo.

The post Mafini z borovnicami appeared first on Bioplant.si.

Doma imamo na voljo kar nekaj odličnih možnosti za povsem naravno gnojenje, ker na ta način ne moremo pridobiti vseh potrebnih snovi za optimalno rast, pa jim lahko v zmernih količinah dodajamo gnojila, ki so nam na voljo v prodajalnah. Zato je dobro, da se ob dilemi, s čim pognojiti vrt, odpravite v trgovino, kjer imate na voljo vse vrste gnojil – od naravnih, ekoloških do mineralnih. Slednja so tista, ki jih ne moremo ustvariti sami, zato nam služijo kot dodatek naravnemu gnojenju.

S čim pognojiti vrt – domače možnosti

Vrt je priporočljivo gnojiti z naravnimi gnojili, ki so največkrat predelani živalski in rastlinski ostanki. Poglejmo, katera to so, in kako jih lahko pripravimo:

• Hlevski gnoj je nujen odgovor, kadar se vprašate, s čim pognojiti vrt. Gre za osnovno gnojilo, ki pa, pozor, zadostuje kar za tri leta! Če torej vrt pognojite s hlevskim gnojem, se njegova hranila v zemljo sproščajo zelo počasi oziroma tri leta. Zato je priporočljivo, da vrt razdelite na tretjine in vsako leto s hlevskim gnojem pognojite naslednjo tretjino. Nekatere rastline namreč potrebujejo več gnojenja kot druge. Več o tem pa v nadaljevanju. S čim pognojiti vrt, če ste vrtnar začetnik? Zagotovo s hlevskim gnojem – zakopljite ga v zgornjo plast prsti, uporabite pa odležanega, ne povsem svežega. Pozorni bodite tudi na to, ali je gnoj goveji, konjski, svinjski (vsebuje več dušika in kalija), zajčji (več fosforja), perutninski …
• Kompostiranje je vsekakor najboljši način gnojenja, pa še povsem brezplačno je, saj za kompost uporabimo gospodinjske in vrtne odpadke, ki se zelo hitro predelajo. Če se sprašujete, s čim pognojiti vrt, vedite, da je kompostiranje odlična rešitev.
• Pepel je primeren za gnojenje v poletnih mesecih, ko ga posujemo okoli rastlin. Odlično vpliva na solate, korenovke in kapusnice, sicer pa je bogat s kalijem. Odganja tudi škodljivce, kot so uši, gosenice in polži.
• Rastline za zeleno gnojenje lahko posejete, kadar ne uporabljate hlevskega gnoja. Nekajkrat jih pokosite in jih na vrtu pustite čez zimo, spomladi pa zakopljete. Oljna redkev in bela gorjuščica, na primer, rahljata zemljo, sicer pa za tovrstno gnojenje uporabljamo zlasti deteljo, ajdo, pšenico …
• Zastirka ni namenjena le zaščiti tal in zadrževanju vlage v tleh, temveč tudi sproščanju hranil v tla. Zanjo uporabimo pokošeno travo, slamo, časopisni papir, bombaž, volno, kompost …
• Rastlinske mešanice so še ena možnost, kadar se sprašujete, s čim pognojiti vrt, da bo gnojenje povsem naravno. Najpogosteje jih pripravimo tako, da en kilogram izbrane rastline oziroma njenih zelenih delov namočimo v vodi v plastičnem ali lesenem vedru. Ko vretje mešanice pojenja, dobimo tekoče gnojilo. Redčimo ga z vodo in z njim zalivamo rastline (na po listih, temveč po tleh). S čim pognojiti vrt, kadar bi radi domače tekoče gnojilo? Koprive vsebujejo veliko dušika in so primerne za solatnice ter kapusnice, gabez pa poleg dušika vsebuje tudi kalij. Lahko pripravite obe mešanici.

Našteli smo kar nekaj brezplačnih ali pa vsaj zelo poceni možnosti za naravno gnojenje. A s tem prav vseh potrebnih hranil ne moremo pridobiti, zato so trgovine, ki prodajajo naravna, ekološka, organska in mineralna gnojila, odlična izbira, saj na enem mestu nudijo vse potrebno za zdravo gnojenje vrtov.

Dodatni nasveti za gnojenje

Da bi vedeli, ali vaš vrt potrebuje mineralna gnojila, je smiselno narediti analizo tal. Nikoli ne gnojimo kar tako, na pamet, ampak zgolj po potrebi. Če analiza pokaže izrazito pomanjkanje kakšnega elementa, zemlji dodamo določeno mineralno gnojilo, a izključno po navodilih z embalaže. Z njimi nikoli ne pretiravamo, saj s tem škodimo tako rastlinam kot sebi in okolju na splošno.

Veste, s čim pognojiti vrt, da bo uspevala vsa zelenjava? To je odvisno od vrste rastlin. Kapusnice, med katerimi so cvetača, zelje in brokoli, potrebujejo precej pognojena tla. Nekoliko manj požrešne so plodovke, na primer paradižnik, paprika, kumare in buče, medtem ko solata, blitva, por in korenček potrebujejo le malo gnojenja. Tega pa fižol, bob in grah sploh ne potrebujejo (ob gnojenju bodo celo slabše uspevale), zato je dobro, da si že pred začetkom gnojenja izrišete razporeditev rastlin v vašem vrtu. Velika napaka je namreč, kadar celoten vrt pognojimo enakomerno in po vsej površini.

Po vsem prebranem dilema ‘s čim pognojiti vrt’ ne bi smela več biti dilema. Držimo se zlasti naravnih gnojil, če jih nimamo doma, se jih lahko tudi kupi, po mineralnih pa posegamo zlasti, kadar se izkaže, da v tleh korenito primanjkuje določenega hranila.

The post S čim pognojiti vrt za minimalno ceno in maksimalni pridelek appeared first on Bioplant.si.

Ker pa je vsak začetek težak, smo pripravili kratek vodnik o temi vrtnarjenje za začetnike. Pogledali bomo, kaj vse je treba vedeti, ko začnemo z zasnovo čisto pravega vrtička, ob čemer se morate zavedati, da vam dela res nikoli ne bo zmanjkalo. Brez skrbi, tudi če se za zdaj greste le vrtnarjenje za začetnike, ste lahko prepričani, da vas bo vrtičkanje kmalu potegnilo. Celo tako, boste svoje prve gredice naslednje leto povečali!

Vrtnarjenje za začetnike: kdaj in kako začeti

Za vrt izberite sončno lego, obrnjeno proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, ne v bližini ceste. Poleg tega morajo biti tla odcedna, torej voda v tleh ne sme zastajati. Ko je lokacija izbrana, določite še velikost. Če želite popolno samooskrbo z zelenjavo, boste za štiričlansko družino potrebovali kar precej veliko površino – recimo sto kvadratnih metrov ali še več. No, za vrtnarjenje za začetnike je vsekakor primernejši nekoliko manjši vrtiček, v katerem se, ne pozabite, šele učite vrtnarjenja. Zato bo, če ste v družini štirje, dovolj kakšnih 20 kvadratnih metrov, da boste prvo leto pridelali razmeroma veliko različne vrste zelenjave in začimb, vmes pa bo lahko rasla tudi kakšna rožica. Vrtnarjenje za začetnike ni najbolj preprosto, vzame pa tudi veliko časa, zato je manjši vrt zagotovo boljša možnost. Vrt pred nepovabljenimi gosti zaščitite z ograjo, ta je lahko lesena, žičnata ali katera koli druga.

Kdaj začeti z obdelovanjem tal? Najboljši čas za to je jeseni, še pred zmrzaljo, ko je treba tla dobro preorati ali prekopati in pognojiti. Grude bodo pozimi razpadle, prst bo pridobila primernejšo strukturo. Spomladi se vrtnarjenje za začetnike nadaljuje s pripravo tal toliko, da jih ponovno prekopljemo in enakomerno pograbimo, seveda pa lahko tudi spomladi, ko tla niso več zamrznjena, začnete čisto na novo. Ne pozabite na hlevski oziroma organski gnoj in kompost, slednjega lahko pridelujete iz gospodinjskih odpadkov. Ko so tla pripravljena, površino vrta razdelite na gredice. Tu upoštevajte število vrst zelenjave, lahko pa, če je vrt majhen, uredite le štiri ali šest gredic, vrtnine pa boste potem še tako skombinirali, da boste vse lepo zapolnili.

Ste morda že razmišljali o visokih gredah? Za vrtnarjenje za začetnike so res zelo primerne. Izredno so priljubljene, saj se vam med obdelovanjem ni treba sklanjati, prst je hitreje ogreta, lažje nadzirate mikroklimo in postavite jih lahko tudi tam, kjer zemlja ni primerna za vrt. Postaviti jo je treba vsaj mesec dni pred načrtovanim začetkom sejanja, najboljše pa je, če jo postavimo jeseni.

Dobro premišljen izbor vrtnin

Vrtnarjenje za začetnike se v bistvu začne v glavi in kot izris na papirju, saj je treba res dobro premisliti, kaj sejati, kdaj začeti s setvijo in kako vrtnine razporediti. Če vrtnarite prvo leto, raje izberite manj vrst zelenjave kot preveč, da vam delo ne bo v breme. Hkrati morate vedeti, da nobeno leto ne uspeva čisto vse, saj je to odvisno tudi od vremenskih pogojev, ki tisto leto vladajo. Če se greste torej vrtnarjenje za začetnike, izberite vrtnine, ki niso preveč zahtevne za pridelavo: solata, redkvica, čebula, paradižnik, blitva, paprika, bučke, fižol, korenček, kumare in še kaj, odvisno od vaših želja. Ne pozabite na dišavnice in začimbe, recimo šetraj, peteršilj, baziliko, ter na kakšne cvetlice, ki z vrta preganjajo škodljivce in privabljajo opraševalce, na primer žametnice, ognjič, kapucinke. Ne pozabite pa niti na dobre in slabe sosede – v bližino bučk posejte nizki fižol, zraven njega paradižnik, potem solato, nato pa korenček ali redkvico. Upoštevajte dejstvo, da zelenjav, ki so si sorodne, ne sejemo in sadimo skupaj, saj ena drugi zavirajo rast. Zraven paradižnika posadimo baziliko in peteršilj, za zelenjavo s plodovi pa potrebujemo kar precej prostora, saj se med rastjo razbohotijo.

Ko veste, kaj bi radi pridelovali, se podajte v lov za semeni. Za vrtnarjenje za začetnike je najbolje, da greste v trgovino, kjer boste dobili vse na enem mestu – od semen solate do kvalitetnih sadik paradižnika. Tu velja pravilo, da je za kvalitetno seme in sadike bolje odšteti nekoliko več. Tudi na embalažah semen boste lahko prebrali, kdaj in kako se določene vrste sejejo, ter kateri so njihovi dobri sosedje.

Začnimo saditi in sejati

Vrtnarjenje za začetnike se nadaljuje s prvo setvijo. Če so tla topla, se lahko v to opravilo podate že ob koncu marca, v glavnem pa aprila in maja. Vsekakor pa je treba zgodnje sejanje prekriti s kopreno, saj so noči ob koncu marca še precej hladne. Redkvico lahko sejemo že zelo zgodaj, saj ne potrebuje ogrete zemlje, prav tako lahko zgodaj sejete čebulo in česen, solato in korenček. S sadikami še malo počakajte. Paradižnik in papriko lahko v tem času vzgojite iz semen, njihove sadike pa na prosto posadite šele po 15. maju, ko mine obdobje treh ‘ledenih mož’. Solato lahko sejete v enomesečnih presledkih in si tako zagotovite svežo skozi vso sezono in še tja v zimo. Vedite, da različna semena kalijo različno dolgo, prav tako morate vedeti, da je treba za optimalen pridelek kolobariti – naslednje leto boste izbrali drugačno zasaditev, pri čemer upoštevajte pravilo dobrih in slabih sosedov.

Kako skrbimo za najoptimalnejšo rast

Izredno pomembno je, da rastline redno zalivamo, še posebej se to pozna v sušnih obdobjih, zato poskrbite, da boste imeli v bližini vrta vir vode. Najboljša za to je deževnica. Tudi za vrtnarjenje za začetnike velja, da se vrt zaliva zjutraj oziroma zgodaj dopoldne ter zvečer, seveda pa je treba rastline tudi redno pleti oziroma okopavati, ter med rastjo enkrat dognojiti. Ne pozabimo na škodljivce in bolezni – če opazite obolele rastline, jih z vrta odstranite, sicer pa redno in skrbno opazujte, kako se rastline razvijajo. Paradižnikom, na primer, odstranjujemo zalistnike, da jim povečamo plodnost, s celotnega vrta redno odstranjujemo plevel, v kolikor opazimo znake bolezni in škodljivcev, pa je treba poseči tudi po kakšnem pripravku. Verjamemo, da boste izbrali ekološka sredstva, ki bodo vaše rastline varovale pred tovrstnimi napadi, je pa pri tem res zelo pomembno, da ukrepamo takoj, ko napad škodljivcev, kot so polži, gosenice in uši, zaznamo. Pogoste so tudi plesni in rje, ki jih preprečujemo s škropljenjem.

Vrtnarjenje za začetnike doseže vrhunec – pobiranje pridelka

Za mnoge je pobiranje pridelka najljubše opravilo na vrtu. Začne se takoj, ko opazimo pridelek. Zelo zgodaj lahko tako uživamo redkvico, solato, blitvo, kmalu tudi čebulo in korenček. Paradižnika se veselimo nekoliko kasneje, a je zato toliko bolj slasten …

Vrtnarjenje za začetnike je res pravi užitek, če radi brkljate, prav posebno veselje pa seveda predstavlja zdrava domača zelenjava. Ob vsem tem boste potrebovali še prostor za shranjevanje vrtnega orodja in pa, seveda, klopco, kjer si boste lahko odpočili ali pa zgolj uživali v pogledu na vaš mali zeleni raj.

The post Vrtnarjenje za začetnike po korakih – vse, kar morate vedeti za uspešno vrtnarsko sezono appeared first on Bioplant.si.