Vrtnarjenje v rastlinjaku je čisti užitek

Kadar je letna sezona za vrtnarjenje v rastlinjaku mimo in se pripravlja na jesensko-zimski del leta, počasi začnemo pospravljati ves zunanji pridelek, ki nam je zrasel in vsadimo jesensko oz. zimsko obilico zelenjave, ki jo lahko z veseljem pozimi uživamo. Če imate rastlinjak, v katerem pridno negujete zelenjavo, potem vam je že znan sistem in ga verjetno uporabljate prav tako pozimi, kajne?

Zimska zelenjava je toliko slajša, če jo lahko poberemo svežo iz zemlje in gre naravnost na krožnik. Vse delo, vloženo v pridelek, se vam več kot poplača, če imate rastlinjak, v katerem zelenjava pridno zori čez leto in prav tako v jeseni in zimi.

Če rastlinjaka še nimate in bi ga želeli imeti, vam ga toplo priporočamo, saj bo zelenjava v njem veliko lepše zorela, bolj bo bujna in okusna.

Kako je mogoče rastlinjak pripraviti doma, v kombinaciji z visoko gredo?

Vrtnarjenje v rastlinjaku je odlična priložnost, da sestavite visoke grede in si olajšate svoje delo. Za sestavo visoke grede, ki vam bo držala 5 do 6 let, v velikosti za eno družino, potrebujete:

  • velikost grede: 230 x 130 cm, višine nekje 60 cm;
  • kar pomeni okrog 8 kratkih visokih desk, 8 dolgih visokih desk ter 6 malih ozkih desk za fiksiranje;
  • 4 aluminijasta stranska držala ter srednje debelo žico, ki jo boste pripeli na sredi grede za fiksacijo. Žica je potrebna zato, ker ko boste gredo napolnili, se bodo stranice nekoliko odmaknile. Z žico pa bo greda ostala v istem stanju.

Ko imamo gredo sestavljeno, vanjo nato damo:

  • zaščitno mrežo proti voluharjem,
  • plast drobnih vejic in nato plast večjih vej,
  • prekrijemo z zeleno podlago, ki zadržuje vlago ter preprečuje, da bi se zemlja spirala v spodnje plasti visoke grede;
  • gor razgrnemo v debeli plasti pokošeno travo/ seno;
  • na to damo plast zemlje za visoke grede;
  • potrosimo kocke za skladiščenje vode;
  • bio konjski gnoj v peletih ter vse skupaj spet prekrijemo s plastjo zemlje za visoke grede.

Lahko pa tudi visoko gredo kupimo in jo nato sami napolnimo. Pomen visoke grede je, da imate lažji dostop do urejanja ter negovanja posajenih rastlin ter da vam ni treba klečati, vendar lahko zraven sproščeno stojite.

Na kakšno mesto postaviti rastlinjak?

Če se dotaknemo še malo mesta, primernega za rastlinjak, bi rekli, da je najbolj ugodno postaviti rastlinjak na delno senčno lego, da ne bo v vročih poletnih dneh preveč izpostavljen soncu in se bo izredno ogrel. Gledati morate tudi tako, da ne bi bil v senci več ur, saj rastline potrebujejo svetlobo in toploto.

Smer, na katero gleda daljša stranica, naj bo v poletnih mesecih sever-jug, za ugodno pridelovanje rastlin pozimi in spomladi pa je ugodna smer vzhod-zahod.

Vrtnarjenje v rastlinjaku – prednosti

Če imate na svojem vrtu prostor za postavitev rastlinjaka, je le to več kot dobrodošlo, saj boste z njim veliko lažje gojili svoje rastline in imeli boste večji nadzor nad rastjo ter zorenjem. Prednosti za vrtnarjenje v rastlinjaku in gojenja rastlin so:

  1. Nadzor nad kakovostjo in vrsto živil,
  2. Nižja cena, glede na dostopnost zelenjave in sadja v trgovinah,
  3. Prost dostop do hrane kadarkoli,
  4. Rastline v rastlinjaku dobijo potrebno toploto vlago ter tudi sončne žarke,
  5. Brez nepotrebnih živali, ki vam bi uničile ali pojedle pridelek,
  6. Določena hranila, ki jih rastlina v navadni zemlji ne dobi,
  7. Zavetrje pred vremenskimi vplivi, sploh pozimi,
  8. In pa sveža zelenjava takrat, ko na prostem ne more rasti.

Katere rastline se lahko sejejo ali presadijo v rastlinjak?

Ker bodo v rastlinjaku rastle rastline tudi takrat, ko bo zunaj hladno in ne bo mogoče uporabiti vrta, to ne morejo biti kar vse rastline. Pozimi je treba izbrati tiste, ki uspevajo v krajših in hladnejših dneh.
Pa si poglejmo seznam primernih rastlin za saditev v rastlinjak:

  • brokoli;
  • zelje;
  • cvetača, predvsem vrsta romanesco;
  • kitajsko zelje;
  • ohrovt: glavnati, listnati, brstični;
  • peteršilj;
  • por;
  • blitva;
  • solate, kot sta radič in endivija;
  • gomoljnata zelenjava: korenje, redkev, čebula;
  • koromač;
  • špinača in motovilec.

Namakalni sistem v rastlinjaku

Zaradi tega, ker so rastline v rastlinjaku zaprte in do njih ne pride deževnica, jih je treba zalivati samostojno, kar pomeni, da lahko majhne rastlinjake zalijemo ročno, za večje pa je že priporočljiv namakalni sistem, kar pride zelo prav tudi ob vaši odsotnosti. Ta sistem kapljičnega namakanja je najbolj razširjen ter odličen način, da oskrbite rastline z vodo.

Ta način prihrani tudi do 80 % več vode kot običajno zalivanje.

Namakalni sistem za vrtnarjenje v rastlinjaku sestavljajo različne cevi s šobami, ki jih poljubno napeljete okrog rastlin ali pod zemljo, kjer je namakanje še toliko boljše, saj voda pronica na korenine. Po želji lahko skozi cevi tudi spustite naravno tekoče gnojilo, ki bo rastline nahranilo in jim dalo potrebna hranila za zdravo in bujno rast.

Kadar uporabljate gnojila, vam svetujemo uporabo naravnih gnojil, saj poskrbijo za boljšo rodovitnost tal, zemljo rahljajo, tvorijo humus ter zadržujejo primerno količino vode v tleh.

Vrtnarjenje v rastlinjaku je torej zelo priročno in priporočljivo za vse tiste, ki si želite svežega pridelka, tako v letnem kot zimskem času. Prihranite denar z nakupom pridelanih tujih živil ter si ustvarite gredice zadovoljstva. Ponosni boste nanje!