vrtnarjenje za začetnike
Vrtnarjenje za začetnike po korakih – vse, kar morate vedeti za uspešno vrtnarsko sezono

Vrt ni le prostor, kjer pridelujemo zelenjavo, temveč tudi kraj, kjer se sprostimo, rekreiramo in uživamo ob opazovanju rastlin in pridelka. Nič nenavadnega torej ni, da je vrtnarjenje za začetnike prava modna muha, ki se zna zaradi zavedanja, da je najboljše domače in čim bolj naravno, obdržati in v prihodnosti tudi okrepiti.

Ker pa je vsak začetek težak, smo pripravili kratek vodnik o temi vrtnarjenje za začetnike. Pogledali bomo, kaj vse je treba vedeti, ko začnemo z zasnovo čisto pravega vrtička, ob čemer se morate zavedati, da vam dela res nikoli ne bo zmanjkalo. Brez skrbi, tudi če se za zdaj greste le vrtnarjenje za začetnike, ste lahko prepričani, da vas bo vrtičkanje kmalu potegnilo. Celo tako, boste svoje prve gredice naslednje leto povečali!

Vrtnarjenje za začetnike: kdaj in kako začeti

Za vrt izberite sončno lego, obrnjeno proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, ne v bližini ceste. Poleg tega morajo biti tla odcedna, torej voda v tleh ne sme zastajati. Ko je lokacija izbrana, določite še velikost. Če želite popolno samooskrbo z zelenjavo, boste za štiričlansko družino potrebovali kar precej veliko površino – recimo sto kvadratnih metrov ali še več. No, za vrtnarjenje za začetnike je vsekakor primernejši nekoliko manjši vrtiček, v katerem se, ne pozabite, šele učite vrtnarjenja. Zato bo, če ste v družini štirje, dovolj kakšnih 20 kvadratnih metrov, da boste prvo leto pridelali razmeroma veliko različne vrste zelenjave in začimb, vmes pa bo lahko rasla tudi kakšna rožica. Vrtnarjenje za začetnike ni najbolj preprosto, vzame pa tudi veliko časa, zato je manjši vrt zagotovo boljša možnost. Vrt pred nepovabljenimi gosti zaščitite z ograjo, ta je lahko lesena, žičnata ali katera koli druga.

Kdaj začeti z obdelovanjem tal? Najboljši čas za to je jeseni, še pred zmrzaljo, ko je treba tla dobro preorati ali prekopati in pognojiti. Grude bodo pozimi razpadle, prst bo pridobila primernejšo strukturo. Spomladi se vrtnarjenje za začetnike nadaljuje s pripravo tal toliko, da jih ponovno prekopljemo in enakomerno pograbimo, seveda pa lahko tudi spomladi, ko tla niso več zamrznjena, začnete čisto na novo. Ne pozabite na hlevski oziroma organski gnoj in kompost, slednjega lahko pridelujete iz gospodinjskih odpadkov. Ko so tla pripravljena, površino vrta razdelite na gredice. Tu upoštevajte število vrst zelenjave, lahko pa, če je vrt majhen, uredite le štiri ali šest gredic, vrtnine pa boste potem še tako skombinirali, da boste vse lepo zapolnili.

Ste morda že razmišljali o visokih gredah? Za vrtnarjenje za začetnike so res zelo primerne. Izredno so priljubljene, saj se vam med obdelovanjem ni treba sklanjati, prst je hitreje ogreta, lažje nadzirate mikroklimo in postavite jih lahko tudi tam, kjer zemlja ni primerna za vrt. Postaviti jo je treba vsaj mesec dni pred načrtovanim začetkom sejanja, najboljše pa je, če jo postavimo jeseni.

Dobro premišljen izbor vrtnin

Vrtnarjenje za začetnike se v bistvu začne v glavi in kot izris na papirju, saj je treba res dobro premisliti, kaj sejati, kdaj začeti s setvijo in kako vrtnine razporediti. Če vrtnarite prvo leto, raje izberite manj vrst zelenjave kot preveč, da vam delo ne bo v breme. Hkrati morate vedeti, da nobeno leto ne uspeva čisto vse, saj je to odvisno tudi od vremenskih pogojev, ki tisto leto vladajo. Če se greste torej vrtnarjenje za začetnike, izberite vrtnine, ki niso preveč zahtevne za pridelavo: solata, redkvica, čebula, paradižnik, blitva, paprika, bučke, fižol, korenček, kumare in še kaj, odvisno od vaših želja. Ne pozabite na dišavnice in začimbe, recimo šetraj, peteršilj, baziliko, ter na kakšne cvetlice, ki z vrta preganjajo škodljivce in privabljajo opraševalce, na primer žametnice, ognjič, kapucinke. Ne pozabite pa niti na dobre in slabe sosede – v bližino bučk posejte nizki fižol, zraven njega paradižnik, potem solato, nato pa korenček ali redkvico. Upoštevajte dejstvo, da zelenjav, ki so si sorodne, ne sejemo in sadimo skupaj, saj ena drugi zavirajo rast. Zraven paradižnika posadimo baziliko in peteršilj, za zelenjavo s plodovi pa potrebujemo kar precej prostora, saj se med rastjo razbohotijo.

Ko veste, kaj bi radi pridelovali, se podajte v lov za semeni. Za vrtnarjenje za začetnike je najbolje, da greste v trgovino, kjer boste dobili vse na enem mestu – od semen solate do kvalitetnih sadik paradižnika. Tu velja pravilo, da je za kvalitetno seme in sadike bolje odšteti nekoliko več. Tudi na embalažah semen boste lahko prebrali, kdaj in kako se določene vrste sejejo, ter kateri so njihovi dobri sosedje.

Začnimo saditi in sejati

Vrtnarjenje za začetnike se nadaljuje s prvo setvijo. Če so tla topla, se lahko v to opravilo podate že ob koncu marca, v glavnem pa aprila in maja. Vsekakor pa je treba zgodnje sejanje prekriti s kopreno, saj so noči ob koncu marca še precej hladne. Redkvico lahko sejemo že zelo zgodaj, saj ne potrebuje ogrete zemlje, prav tako lahko zgodaj sejete čebulo in česen, solato in korenček. S sadikami še malo počakajte. Paradižnik in papriko lahko v tem času vzgojite iz semen, njihove sadike pa na prosto posadite šele po 15. maju, ko mine obdobje treh ‘ledenih mož’. Solato lahko sejete v enomesečnih presledkih in si tako zagotovite svežo skozi vso sezono in še tja v zimo. Vedite, da različna semena kalijo različno dolgo, prav tako morate vedeti, da je treba za optimalen pridelek kolobariti – naslednje leto boste izbrali drugačno zasaditev, pri čemer upoštevajte pravilo dobrih in slabih sosedov.

Kako skrbimo za najoptimalnejšo rast

Izredno pomembno je, da rastline redno zalivamo, še posebej se to pozna v sušnih obdobjih, zato poskrbite, da boste imeli v bližini vrta vir vode. Najboljša za to je deževnica. Tudi za vrtnarjenje za začetnike velja, da se vrt zaliva zjutraj oziroma zgodaj dopoldne ter zvečer, seveda pa je treba rastline tudi redno pleti oziroma okopavati, ter med rastjo enkrat dognojiti. Ne pozabimo na škodljivce in bolezni – če opazite obolele rastline, jih z vrta odstranite, sicer pa redno in skrbno opazujte, kako se rastline razvijajo. Paradižnikom, na primer, odstranjujemo zalistnike, da jim povečamo plodnost, s celotnega vrta redno odstranjujemo plevel, v kolikor opazimo znake bolezni in škodljivcev, pa je treba poseči tudi po kakšnem pripravku. Verjamemo, da boste izbrali ekološka sredstva, ki bodo vaše rastline varovale pred tovrstnimi napadi, je pa pri tem res zelo pomembno, da ukrepamo takoj, ko napad škodljivcev, kot so polži, gosenice in uši, zaznamo. Pogoste so tudi plesni in rje, ki jih preprečujemo s škropljenjem.

Vrtnarjenje za začetnike doseže vrhunec – pobiranje pridelka

Za mnoge je pobiranje pridelka najljubše opravilo na vrtu. Začne se takoj, ko opazimo pridelek. Zelo zgodaj lahko tako uživamo redkvico, solato, blitvo, kmalu tudi čebulo in korenček. Paradižnika se veselimo nekoliko kasneje, a je zato toliko bolj slasten …

Vrtnarjenje za začetnike je res pravi užitek, če radi brkljate, prav posebno veselje pa seveda predstavlja zdrava domača zelenjava. Ob vsem tem boste potrebovali še prostor za shranjevanje vrtnega orodja in pa, seveda, klopco, kjer si boste lahko odpočili ali pa zgolj uživali v pogledu na vaš mali zeleni raj.